Pri prenovi v večstanovanjski stavbi ali bloku največje praktično tveganje ni le manjkajoč vzorec, temveč nejasni podatki: iz katerega stanovanja, iz katerega prostora in iz katerega materiala izvira rezultat. Če je objektov več, enoten način poimenovanja vzorcev prihrani napake in nepotrebne dodatne obiske.
Pred odvzemom se dogovorite, kako boste vzorce poimenovali
Na vsaki vrečki in v vsakem naročilu uporabite isto strukturo, na primer »stanovanje 12 / kopalnica / stenska ploščica s plastmi pod njo«. Če je stavb ali vhodov več, dodajte še stavbo in vhod.
Ločite rezultat in to, na kar se nanaša
Rezultat v poročilu velja za poslani vzorec. Za odločanje v projektu je zato treba vedeti, ali vzorec predstavlja eno stanovanje, določeno serijo materiala ali večjo enako konstrukcijo. Tega ne bi smeli prepustiti temu, ali se bo kdo pozneje spomnil.
Odločitve zberite na enem mestu
Ime vzorca, fotografijo, mesto odvzema in poročilo hranite skupaj v projektni dokumentaciji. Zapišite si tudi, na kateri delovni korak se rezultat nanaša in kdo je odločil, kako se bo z delom nadaljevalo. Izvajalec, upravnik in naročnik tako delajo z istimi podatki.
Kdaj je potreben nov vzorec?
Nov vzorec je upravičen, če je material v drugem stanovanju videti drugače, če je zgodovina prenov drugačna ali če mesto prvotnega vzorca ne ustreza novemu mestu rušenja. To, da imajo stanovanja isti naslov, še ne pomeni, da imajo enake materiale.
Jasno poimenovanje naredi iz laboratorijskega rezultata uporabno informacijo za projekt. Hkrati zmanjša tveganje, da bi se pravilen rezultat povezal z napačnim stanovanjem ali napačno plastjo materiala.