Gradbeni materiali so pogosto sestavljeni iz več plasti. Pod ploščicami je lahko malta, lepilo, izravnalna masa ali hidroizolacija. Ko za analizo odstranite košček, plasti, ki spadajo k isti konstrukciji, pošljete skupaj v eni vrečki.
Zakaj plasti ne ločujte doma?
Azbesta ni mogoče prepoznati po barvi ali legi plasti. Če vsako tanko plast sami ločite in razvrstite, lahko del materiala, ki bi ga bilo treba preiskati, povsem izpade. Poleg tega z vzorcem rokujete več, kot je nujno.
Reprezentativen košček laboratoriju pokaže, kakšna je sestava materiala na mestu. Košček ploščice z ostanki malte in lepila se na primer zapakira kot en vzorec. Vrečko označite z mestom in materialom, na primer »kopalnica, stenska ploščica s plastmi pod njo«.
Kdaj potrebujete drugo vrečko?
Drugi vzorec potrebujete, ko preiskujete drugačno sestavo materiala ali očitno drugo mesto. Ploščica s stene kopalnice in PVC talna obloga s tal ne spadata v isto vrečko. Ločeno je smiselno hraniti tudi materiale, ki se razlikujejo in so bili vgrajeni pri različnih prenovah.
Dobro pravilo
Plasti, ki se odluščijo z iste konstrukcije, hranite skupaj. Različne konstrukcije, različne materiale in očitno različna mesta dajte v ločene vrečke. Tako vzorec ostane razumljiv, rezultat pa je mogoče povezati z mestom, kjer je bil košček odvzet.
Če niste prepričani, vzorec poimenujte čim bolj praktično. Natančno mesto in opis materiala sta pomembnejša od pravilnega strokovnega imena vsake plasti.