Ko prenova razkrije material in ne veste, ali vsebuje azbest, je najpomembnejša odločitev preprosta: materiala ne razbijajte naprej, dokler stvari ne razjasnite. Sum še ne pomeni, da material vsebuje azbest, a če z delom nadaljujete, se lahko po nepotrebnem širi prah.
1. Ustavite delo prav na tem mestu
Sumljivi material pustite čim bolj nedotaknjen. Površine ne brusite, ne vrtajte, ne rušite in ne krtačite. Če razrahljan material že leži na tleh, ga ne raznašajte v druge prostore, drugi pa naj ostanejo zunaj delovnega območja.
2. Razjasnite, kaj preiskujete
Zapišite si prostor, natančno mesto in katere plasti materiala spadajo skupaj. Stena kopalnice je lahko sestavljena na primer iz keramičnih ploščic, malte in lepila za ploščice. Preden se konstrukcija še spremeni, vse tudi fotografirajte. Rezultat analize boste tako zlahka povezali s pravim mestom.
3. Odvzemite reprezentativen vzorec ali se obrnite na strokovnjaka
Posamezno nepoškodovano mesto materiala lahko pošljete na laboratorijsko analizo. Če je v delovnem prostoru veliko prahu, je material poškodovan na veliki površini ali vzorca ne morete odvzeti nadzorovano, delo prekinite in se obrnite na podjetje, ki dela z azbestom.
4. Pred odločitvijo počakajte na rezultat
Laboratorijski rezultat pokaže, ali je bil v vzorcu, ki ste ga poslali, dokazan azbest. Pri negativnem rezultatu lahko načrtujete, kako nadaljevati delo na tem materialu. Pozitiven rezultat pomeni, da je treba rušenje načrtovati kot delo z materialom, ki vsebuje azbest.
Mirna prekinitev pogosto prihrani čas in nepotrebno čiščenje. Ko natančno veste, na kateri material se rezultat nanaša, nadaljnje odločitve pri prenovi temeljijo na dejstvih in ne na ugibanju.