Azbest se je v slovenskih stavbah v velikem obsegu uporabljal velik del 20. stoletja. Slovenija je azbest prepovedala leta 1996, v celotni EU pa prepoved velja od leta 2005. Starejše hiše in stanovanjski bloki zato lahko vsebujejo azbest v številnih različnih materialih, in prav zato se azbest pred prenovami še vedno išče.
V tem članku pojasnjujemo, zakaj je azbest postal tako priljubljen gradbeni material, katere vrste azbesta so se uporabljale, kako se je njegova uporaba skozi desetletja spreminjala in kako vam lastna zgodovina gradnje in prenov stavbe pomaga oceniti, kje azbest iskati.
Zakaj je bil azbest tako priljubljen?
Azbestna vlakna so trdna, ne gorijo ter dobro prenašajo toploto in kemikalije. Zlahka so jih primešali cementu, izravnalnim masam, lepilom in plastiki, izdelki pa so bili zaradi njih trdnejši in bolj odporni na toploto. Beseda azbest izvira iz grščine in pomeni približno neugasljiv. Azbest je postal običajna surovina, ki se je uporabljala v enodružinskih hišah, stanovanjskih blokih in v industriji.
Salonit in drugi izdelki iz azbestnega cementa
Najbolj znan azbestni izdelek je azbestni cement. Azbestni cement se izdeluje od začetka 20. stoletja, iz njega pa so med drugim izdelovali strešne plošče, valovite plošče, fasadne in stenske plošče, kanalizacijske cevi in prezračevalne kanale. V Sloveniji je izdelke iz azbestnega cementa dolga leta izdelovala tovarna Salonit Anhovo, zato se valovitim strešnim ploščam iz azbestnega cementa v pogovornem jeziku pogosto reče kar »salonitke« ali salonitna kritina. Azbestni cement je bil poceni, trpežen in enostaven za montažo, zato ga še danes najdete na strehah in fasadah številnih starejših hiš, vikendov in gospodarskih poslopij.
Katere vrste azbesta so se uporabljale?
Najpogostejša vrsta azbesta v gradbenih materialih po svetu je bil krizotil oziroma beli azbest. Uporabljal se je predvsem v azbestnem cementu, talnih oblogah, lepilih in izravnalnih masah. V brizganih izolacijah in protipožarnih zaščitah so se uporabljali tudi amfibolni azbesti, kot sta krokidolit (modri azbest) in amozit (rjavi azbest). Antofilit je še en amfibolni azbest, ki so ga kopali in uporabljali predvsem na Finskem. Več o tem preberete na strani antofilit in v članku azbest v naravi, ki opisuje, kako azbest nastaja v kamninah.
Uporaba azbesta v različnih desetletjih
Naslednja razdelitev je približna. Isti material se je lahko uporabljal dolgo, ena stavba pa ima lahko plasti iz več različnih desetletij.
Začetek 20. stoletja: toplota in ogenj
Prvi azbestni izdelki so se v stavbah uporabljali tam, kjer je bila potrebna odpornost proti toploti in ognju: azbestna lepenka, izolacijske mase, vrvice in izolacija cevi okoli toplovodnih napeljav in kotlov. Azbestni cement se je kmalu razširil na strehe in fasade.
Po drugi svetovni vojni: nove površine in lepila
Od sredine 20. stoletja so azbest dodajali vse več površinskim materialom in lepilom. Značilni azbestni materiali iz tega obdobja so lepila za talne obloge, PVC talne obloge, vinilne ploščice, lepila za ploščice, izravnalne mase in fugirne mase.
Druga polovina 20. stoletja: množična gradnja
V drugi polovici 20. stoletja se je veliko gradilo, tudi stanovanjske bloke. V stavbah iz tega obdobja je azbest lahko v več materialih hkrati, na primer v lepilih za talne obloge, lepilih za ploščice, izravnalnih masah, fugirnih masah, izolaciji cevi in prezračevalnih kanalih. V industrijskih in javnih stavbah so se uporabljale tudi brizgane izolacije in brizgani protipožarni premazi.
Leto 1996: prepoved v Sloveniji
Slovenija je azbest prepovedala leta 1996. Gradbeni materiali, vgrajeni pred tem, so zato tisti, pri katerih je azbest smiselno preveriti.
Leto 2005: prepoved v celotni EU
Od leta 2005 velja prepoved azbesta v celotni EU. Kaj ti letnici pomenita za tistega, ki prenavlja, opisuje članek kdaj je bil azbest prepovedan.
Po prepovedi: dediščina azbesta v stavbah
Prepoved se je nanašala na nove azbestne izdelke, materialov, ki so bili v stavbah že vgrajeni, pa ni bilo treba odstraniti. Zgodovina azbesta se zato ni končala. Stari materiali so še danes v stenah, tleh, strehah in izolacijah ter prihajajo na dan pri prenovah in rušitvah stavb.
Tudi posledice za zdravje se kažejo z zamikom, saj se bolezni, povezane z azbestom, običajno pojavijo šele dolgo po izpostavljenosti. Današnja pravila so zato usmerjena v to, da se pred rušenjem ugotovi, ali materiali vsebujejo azbest, in da se rušenje izvede varno v skladu z nacionalnimi predpisi o delu z azbestom.
Kako vam zgodovina stavbe pomaga najti azbest?
Če veste, kdaj je bila stavba zgrajena in kdaj prenovljena, lahko ocenite, katere plasti izvirajo iz časa pred prepovedjo. Zgodovina pokaže, kje se azbest splača iskati, a le vzorec pokaže, ali je azbest prav v vašem materialu.
- Ugotovite leto gradnje, na primer iz dokumentacije stavbe ali pri upravniku stavbe.
- Zberite podatke o prejšnjih prenovah: kdaj so se prenavljali kopalnica, kuhinja, tla in fasada.
- Razjasnite si, katerih materialov in plasti se načrtovana prenova dotika. Pod novo površino je lahko staro lepilo ali izravnalna masa.
- Odvzemite vzorec iz vsakega materiala, ki je bil vgrajen pred prepovedjo in ga želite brusiti, vrtati ali odstraniti. Uporabite rokavice za enkratno uporabo in zaščitno masko vsaj razreda FFP3, mesto navlažite, odstranite približno 2–5 centimetrov velik košček skozi vse plasti, ga zapakirajte v dve vrečki in ju označite, mesto prelepite z lepilnim trakom in okolico obrišite z vlažno krpo.
- Vzorce pošljite v laboratorij in z rušenjem počakajte, dokler ne prejmete rezultata.
Podrobnejša navodila najdete v članku kako odvzeti vzorec na azbest. Semlab vzorce analizira z elektronskim mikroskopom JEOL SEM-EDS, ki prepozna vseh šest vrst azbesta. Rezultat vam pošljemo po e-pošti, praviloma isti dan, ko vzorec prispe v laboratorij. Če se azbest potrdi, odstranitev izvede podjetje, usposobljeno za odstranjevanje azbesta.
Koliko stane analiza azbesta?
Analiza stane 39,90 € + DDV na vzorec (50,07 € z DDV, finski DDV 25,5 %), cena pa je enaka za 1–100 vzorcev. Pri naročilih nad 100 vzorcev se lahko dogovorimo posebej. Poštnina ni vključena v ceno. Analizo lahko naročite prek spleta, plačate s kartico in vzorce s Pošto Slovenije pošljete v laboratorij na Finskem.
