Kdaj je bil azbest v Sloveniji prepovedan?

Slovenija je azbest prepovedala leta 1996, v celotni EU pa prepoved azbesta velja od leta 2005. Starejše hiše in stanovanjski bloki zato lahko vsebujejo azbest, prav tako materiali, vgrajeni pred prepovedjo. Preden začnete prenavljati ali rušiti, se splača ugotoviti, ali stari materiali vsebujejo azbest.

Kaj je azbest?

Azbest je skupno ime za šest mineralnih vlaken. Delijo se v dve glavni skupini: serpentinski azbest, kamor spada le krizotil, in amfibolni azbest, kamor spadajo amozit, krokidolit, antofilit, tremolit in aktinolit. Krizotil je bil zgodovinsko daleč najpogostejša vrsta azbesta. Vse vrste azbesta so rakotvorne. Več o tem preberete na strani vrste azbesta.

Azbest so gradbenim materialom dodajali med drugim zaradi večje trdnosti in odpornosti proti toploti. Težava je izjemno majhna velikost vlaken: ko se material poškoduje, lahko vlakna z vdihanim zrakom prodrejo vse do pljuč. Izpostavljenost azbestu lahko povzroči resne bolezni, kot so azbestoza, pljučni rak in mezoteliom. Te bolezni se običajno pokažejo šele dolgo po izpostavljenosti.

Kdaj je bil azbest v Sloveniji prepovedan?

Slovenija je azbest prepovedala leta 1996. Od leta 2005 velja prepoved azbesta tudi v celotni EU. Razlog za prepoved so bila zdravstvena tveganja azbesta. Prepoved se je nanašala na uporabo novih materialov, ki vsebujejo azbest, ne pa na materiale, ki so bili v stavbah že vgrajeni. Azbest zato še danes ostaja v številnih hišah, stanovanjih in drugih stavbah.

Iz tega izhaja praktično pravilo: če je bila stavba zgrajena ali prenovljena pred prepovedjo, lahko njeni materiali vsebujejo azbest. To velja zlasti za starejše hiše in stanovanjske bloke. Azbest lahko vsebujejo tudi novejše stavbe, če so pri prenovi v konstrukciji ostali stari materiali.

Kje se je azbest uporabljal?

Azbest se je v slovenskih stavbah uporabljal več desetletij in je lahko v številnih različnih materialih. Značilni primeri so:

• lepila za ploščice in fugirne mase v kopalnicah in kuhinjah,
• izravnalne mase na stenah in stropih,
• PVC talne obloge, vinilne ploščice in lepila za talne obloge,
• izolacija cevi,
• plošče iz azbestnega cementa, na primer salonitne plošče,
• izolacije in tesnila v prezračevalnih kanalih.

Materiali pogosto tvorijo plasti: ista stena ali tla so lahko v različnih desetletjih večkrat dobila novo površino. Podrobnejši seznam najdete v članku kje je lahko azbest.

Ali stara hiša vedno pomeni azbest?

Ne. Čeprav hiša, zgrajena pred prepovedjo, lahko vsebuje azbest, vsi materiali iz tistega časa ne vsebujejo azbesta. Lepilo ali izravnalna masa, ki sta videti enako, lahko v eni hiši vsebujeta azbest, v drugi pa ne.

Vlogo ima tudi zgodovina prenov. Kopalnica v hiši iz 70. let je bila na primer lahko prenovljena leta 2010, tako da površine izvirajo iz časa po prepovedi. Pod novimi površinami pa so lahko ostale starejše plasti, na primer izravnalna masa ali lepilo. Zato je treba vsako plast, ki jo nameravate odstraniti, oceniti posebej.

Zakaj je leto prepovedi še vedno pomembno?

Nepoškodovan azbestni material pri običajnem bivanju ni nevaren, ker so vlakna v materialu vezana. Tveganje nastane, ko se material odstranjuje, vrta, brusi ali poškoduje. Prav to se dogaja pri prenovah, ki se pogosto izvajajo v starejših stavbah, kjer je azbest lahko prisoten. Za delo z azbestom veljajo nacionalni predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Leto prepovedi pa je le okvirno. Pokaže, kdaj je razlog za sum na azbest, ne pa tega, ali prav vaše lepilo za ploščice ali izravnalna masa vsebuje azbest. Zato se splača materiale, ki jih nameravate odstraniti, preveriti že pri načrtovanju prenove, da vas časovni načrt in stroški ne presenetijo.

Kako ugotovite, ali je v vaši hiši azbest?

Azbesta ne prepoznate s prostim očesom, po vonju niti po tem, kako je material na otip. Leto gradnje pokaže, ali obstaja razlog za sum na azbest, gotovost pa prinese le laboratorijska analiza. Če leta gradnje ne poznate, ga običajno ugotovite iz dokumentacije stavbe ali pri upravniku stavbe.

1. Ugotovite leto gradnje in kdaj so potekale prejšnje prenove.
2. Določite materiale, ki jih prenova zadeva. Če izvirajo iz časa pred prepovedjo, jih dajte preveriti.
3. Odvzemite majhen vzorec in se zaščitite v skladu z navodili za odvzem vzorca. Če ima konstrukcija več plasti, zajemite vse.
4. Vzorec pošljite v laboratorij in z rušenjem počakajte, dokler ne prejmete rezultata.

Če je rezultat pozitiven, materiala ne odstranjujte sami – obrnite se na podjetje, usposobljeno za odstranjevanje azbesta. Če je material nepoškodovan in prenova ni načrtovana, ga je običajno mogoče pustiti na mestu. Negativen rezultat pomeni, da lahko z materialom ravnate na običajen način. Pri večji prenovi, pri kateri boste odstranjevali veliko materialov, je običajno potreben pregled azbesta, pri katerem se sistematično preverijo vsi morebitni azbestni materiali.

Semlab vzorce analizira z elektronskim mikroskopom JEOL SEM-EDS, ki prepozna vseh šest vrst azbesta. Analiza stane 39,90 € + DDV na vzorec, torej 50,07 € z DDV (finski DDV 25,5 %), plačate pa s kartico ob naročilu. Rezultat vam pošljemo po e-pošti, praviloma isti dan, ko vzorec prispe v laboratorij. Poštnina ni vključena v ceno. Analizo lahko naročite prek spleta in vzorec pošljete po pošti.