Azbest je mineral, ki nastaja v naravi. Tvori se v nekaterih kamninah zemeljske skorje, ko se kamnina pod vplivom toplote, tlaka in vode preobraža in del mineralov kristalizira v tanka vlakna. V stavbe je azbest prišel tako, da so takšna nahajališča vlaken izkopavali v rudnikih, vlakna pa primešali gletom, lepilom, ploščam in izolacijam. Doma se torej z azbestom skoraj vedno srečate v izdelanih gradbenih proizvodih, ne v naravnem kamnu.
V tem članku opisujemo, v katerih kamninah azbest nastaja, kje so ga pridobivali, kakšno vlogo ima geološka podlaga in kaj azbest v naravi pomeni za vas, če živite v običajni stavbi ali se pripravljate na prenovo.
Kako azbest nastane v naravi?
Azbest ni ena snov, temveč skupno ime za šest silikatnih mineralov, ki lahko kristalizirajo v vlaknati obliki. Za nastanek vlaken so potrebni posebni pogoji. Najpogosteje se to zgodi, ko se kamnina globoko v zemeljski skorji preobraža pod vplivom toplote, tlaka in krožečih raztopin. Vlakna pogosto rastejo v razpokah in žilah kamnine, od koder se lahko sproščajo v snopih.
- Serpentinski azbest oziroma krizotil nastaja v serpentinitu, kamnini, ki se je preobrazila iz kamnine, bogate z magnezijem. Vlakna krizotila so ukrivljena in upogljiva.
- Amfibolski azbesti, torej amozit, krokidolit, antofilit, tremolit in aktinolit, nastajajo v preobraženih kamninah, njihova vlakna pa so ravna in toga.
Razlike med skupinama podrobneje opisuje članek serpentinski in amfibolski azbest, kaj se šteje za vlakno, pa pojasnjuje članek azbestno vlakno.
Isti mineral je lahko vlakno ali navaden kamen
Večina azbestnih mineralov se v naravi pojavlja tudi v nevlaknati obliki. Tremolit, aktinolit in antofilit so na primer pogosti minerali v mnogih kamninah in se večinoma pojavljajo kot kristali, ne kot vlakna. Za azbest se mineral šteje šele, ko je kristaliziral v tanka vlakna. Zato samo ime kamnine ali minerala ne pove, ali gre za azbest.
Kje so azbest pridobivali?
Gospodarsko pomembna nahajališča azbesta obstajajo le na nekaj mestih, svetovna proizvodnja pa je bila zgoščena v peščici držav. Krizotil je bil daleč najpogosteje pridobivana vrsta azbesta, med največje proizvajalce pa sta sodili Kanada in Sovjetska zveza. Krizotil so med drugim uporabljali v azbestno-cementnih ploščah (salonitkah). Amozit so pridobivali predvsem v Južni Afriki, krokidolit pa v Južni Afriki in zahodni Avstraliji.
Tremolita in aktinolita praviloma niso pridobivali kot azbest. V izdelke sta prišla predvsem kot primesi drugih mineralov, na primer krizotila, vermikulita ali smukca, saj se v naravi pojavljata v istih kamninah.
Azbest v geološki podlagi
Ponekod se pojavljajo kamnine, v katerih so azbestni minerali naravno prisotni. V nepoškodovani kamnini vlakna ostanejo v kamnu. Pomembno postane šele, ko se takšna kamnina koplje, drobi ali vrta, saj se lahko s prahom sprostijo vlakna. Zato se naravni azbest upošteva na primer pri proizvodnji drobljenega kamenega agregata in pri izkopavanju.
Nekatere države so pridobivale tudi lasten azbest, na primer antofilit. Več o tej vrsti azbesta najdete na strani antofilit.
Je naravni azbest doma nevaren?
Pri običajnem bivanju vam zaradi naravnega azbesta praviloma ni treba skrbeti. Tveganje zaradi azbesta doma je skoraj vedno povezano s starimi gradbenimi proizvodi, ki so jim vlakna dodajali namerno: z gleti, lepili za ploščice in talne obloge, azbestno-cementnimi ploščami (salonitkami), izolacijami cevi in vinilnimi ploščicami. Opisuje jih članek kje je lahko azbest.
Tveganje za zdravje je enako ne glede na to, od kod vlakno prihaja. Vse vrste azbesta so rakotvorne, nevarnost pa nastane, ko vlakna pridejo v zrak, ki ga dihate. Niti nepoškodovan material niti nepoškodovan kamen vlaken ne širita. Če vas skrbi, da ste bili morda izpostavljeni azbestu, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali z zdravnikom medicine dela.
Kako laboratorij loči azbest od drugih vlaken?
Ker je isti mineral lahko vlakno ali navaden kamen, v naravi pa obstaja še veliko drugih vlaknatih mineralov, azbesta ni mogoče prepoznati po videzu. Semlab vzorce preiskuje z elektronskim mikroskopom JEOL SEM-EDS po standardu ISO 22262-1. Posnetek mikroskopa pokaže obliko vlakna, elementna analiza pa njegovo kemijsko sestavo. Skupaj ločita šest azbestnih mineralov med seboj in od drugih vlaken, kot sta steklena in mineralna volna.
Kaj storiti, če doma sumite na azbest v materialu?
Če prenova zadeva material iz obdobja, ko se je azbest še uporabljal (v Sloveniji je prepovedan od leta 1996, v vsej EU od leta 2005), ga dajte preveriti, preden ga boste brusili, vrtali ali rušili. Vzorec lahko odvzamete sami:
- Uporabite rokavice za enkratno uporabo in zaščitno masko vsaj razreda FFP3.
- Mesto odvzema navlažite z razpršilko, da nastane čim manj prahu.
- Odstranite košček velikosti približno 2–5 centimetrov, tako da vsebuje vse plasti do podlage.
- Košček dajte v plastično vrečko, ki se dobro zapre, jo zaprite in zavijte še v drugo vrečko.
- Na vrečko napišite mesto odvzema in material.
- Mesto odvzema prelepite z lepilnim trakom in površino obrišite z vlažno krpo.
Podrobnejša navodila najdete v članku kako odvzeti vzorec za azbest. Izvid vam pošljemo po e-pošti, običajno še isti dan, ko vzorec prispe v laboratorij. Če je azbest najden, naj rušenje opravi podjetje, usposobljeno za odstranjevanje azbesta.
Koliko stane analiza azbesta?
Analiza stane 39,90 € + DDV na vzorec, torej 50,07 € z DDV (finski DDV 25,5 %). Cena je enaka za 1–100 vzorcev. Poštnina ni vključena v ceno. Analizo lahko naročite prek spleta, plačate s kartico in vzorec s Pošto Slovenije pošljete v laboratorij na Finskem.